{"id":1035,"date":"2015-08-23T17:47:55","date_gmt":"2015-08-23T15:47:55","guid":{"rendered":"http:\/\/www.madzarscina.si\/?p=1035"},"modified":"2017-09-26T11:41:01","modified_gmt":"2017-09-26T09:41:01","slug":"eseja-o-edinem-srcu-in-kolektivu-pod-krosnjo-divje-hruske-2-3","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.madzarscina.si\/?p=1035","title":{"rendered":"Mad\u017earski klasiki in sodobniki v slovenskem prevodu \u2013 zalo\u017eni\u0161ki in prevajalski mostovi"},"content":{"rendered":"

Porabski koledar 2013, Letopis Slovencev na Mad\u017earskem, str. 55-58.<\/p>\n

V zadnji polovici lanskega leta je v Sloveniji domala vsak mesec iz\u0161el knji\u017eevni prevod kak\u0161nega mad\u017earskega romana. To ka\u017ee na mo\u010dno medkulturno posredni\u0161ko vlogo slovensko-mad\u017earskih literarnih prevajalcev v slovenskem prostoru.<\/p>\n

\"Madzarski
\n\"Madzarski
\n\"Madzarski<\/p>\n

<br \/>\nJ\u00falia B\u00e1lint \u010ceh: Mad\u017earski klasiki in sodobniki v slovenskem prevodu \u2013 zalo\u017eni\u0161ki in prevajalski mostovi V zadnji polovici lanskega leta je v Sloveniji domala vsak mesec iz\u0161el knji\u017eevni prevod kak\u0161nega mad\u017earskega romana. To ka\u017ee na mo\u010dno medkulturno posredni\u0161ko vlogo slovensko-mad\u017earskih literarnih prevajalcev v slovenskem prostoru. J\u00f3kaijeve in tudi G\u00e1rdonyijeve knjige so se v 70-ih in 80-ih letih prej\u0161njega stoletja prav dobro prodajale tudi v sloven\u0161\u010dini. Velika\u0161 (Egy magyar n\u00e1bob) Velika\u0161ev sin (K\u00e1rp\u00e1thy Zolt\u00e1n) sta v nekaj letih po izidu po\u0161la. Prevedel ju je Jo\u017ee Hradil, ki je v intervjuju za \u010dasopis Porabje razkril, da je njegov stric tiskar tiskal J\u00f3kaijeve romane, \u0161e ko je bil star 106 let in starej\u0161i kot zdru\u017eena Budimpe\u0161ta. J\u00f3kaijev Zlati \u010dlovek v prevodu \u0160tefana Sedonje pa je od leta 1967 do leta 1988 do\u017eivel celo \u0161tiri ponatise. Tudi G\u00e1rdonyijev roman Zvezde nad Egrom, v prevodu Jo\u017eeta Hradila, je do\u017eivel dve slovenski izdaji. Atila (A l\u00e1thatatlan ember, 1902) je iz\u0161el \u017ee davnega leta 1973 v slovenskem jeziku v prevodu Jo\u017eeta Smeja z naslovom Atila, bi\u010d bo\u017eji. Po dolgih letih premora so se slovenske zalo\u017ebe znova odlo\u010dile za publikacijo dveh mad\u017earskih romantikov. Konec lanskega leta je pod okriljem celjske Mohorjeve dru\u017ebe in s pomo\u010djo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, v prevodu Judite Trajber, iz\u0161el roman M\u00f3ra J\u00f3kaija Ubogi bogata\u0161i. Lansko leto so v zbirki Zgodovinski romani pri Kme\u010dkem glasu znova izdali G\u00e1rdonyijev roman Atila, ki ga je tokrat poslovenila Judita Trajber. Knjiga je iz\u0161la prav tako s pomo\u010djo Javne agencije za knjigo v presenetljivo veliki nakladi 1200 izvodov. V zbirki Nostalgija pri zalo\u017ebi Modrijan so se odlo\u010dili poiskati tiste mage pripovedovanja 19. in prvih desetletij 20. stoletja, ki izvabljajo zamaknjenost, nespe\u010dnost, odvisnost, skratka, nostalgijo. Tako so, s podporo Mad\u017earskega knji\u017enega sklada, slovenskemu bralcu pripeljali roman Potnik in mese\u010dina (Utas \u00e9s holdvil\u00e1g) Antala Szerba, v prevodu Judite Trajber. Ker mad\u017earske avtorje v prevodu ve\u010dinoma berejo le malo\u0161tevilni slovenski bralci, bi se vsem publikacijam prilegla spremna beseda, v kateri bi bralci izvedeli kaj o avtorju, priredbi, genezi in recepciji besedila. Zato je obse\u017ena spremna beseda prevajalke k romanu Potnik in mese\u010dina tudi tako zelo dobrodo\u0161la. S\u00e1ndorja M\u00e1raija poznajo slovenski bralci po zaslugi prevajalca Jo\u017eeta Hradila. Sve\u010de so dogorele je bil leta 2002, kmalu po izidu v Sloveniji, razprodan. Ljubimec v Bolzanu (Vend\u00e9gj\u00e1t\u00e9k Bolzan\u00f3ban) prav tako v Hradilovem prevodu je leta 2011 iz\u0161el pri zalo\u017ebi Didakta. Protagonista romana, slovitega avanturista Giacoma Casanovo \u010digar gibe \u00bbopazujejo mo\u0161ki, predvsem pa nervozno lovijo poglede svojih dam v njegovi prisotnosti\u00ab in parmskega grofa, ki \u00bbni\u010d ve\u010d ne hrepeni po mladosti, ki je bila polna zgre\u0161enih pojmovanj in neto\u010dnega izra\u017eanja, ganljivih in ne\u017enih, vznesenih in zameglenih, mladostni\u0161kih in nezrelih zablod srca in razuma…\u00ab razdvojuje tisto kar lo\u010di tudi generala Henrika in Konrada, ki se v Sve\u010dah snideta po \u0161tiridesetih letih. Ljubezen je v romanu prisotna v vsaki sceni. Katere knjige so \u0161e izbrali slovenski zalo\u017eniki in literarni prevajalci? P\u00e9ter N\u00e1das in P\u00e9ter Esterh\u00e1zy sta slovenskemu bralcu znana tudi kot vileni\u0161ka nagrajenca. Esterh\u00e1zy je leta 1988 prejel nagrado Vilenice za roman Pomo\u017eni glagoli srca, v prevodu Jo\u017eeta Hradila, na mednarodnem literarnem festivalu, ki podeljuje nagrade avtorjem iz Srednje Evrope za vrhunske dose\u017eke na podro\u010dju literarnega ustvarjanja in esejistike. V slovenskem jeziku je iz\u0161la \u0161e Hrabalova knjiga, v prevodu Marjance Miheli\u010d, pri avstrijski zalo\u017ebi Wieser (1993). O Hrabalovi knjigi je Alenka Koron v Razgledih napisala, da je “… bravurozna jezikovna igra, polna humorja in ironije … mojstrski dose\u017eek …”. Pri KUD Apokalipsa so se lansko leto odlo\u010dili za publikacijo postmodernega fragmentarnega romana P\u00e9tra Esterh\u00e1zyja. Roman \u017denska je, v prevodu Gabrielle Ga\u00e1l, iz\u0161el v zbirki Fraktal s pomo\u010djo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije in Mad\u017earskega knji\u017enega sklada. Deset let kasneje po Esterh\u00e1zyjevi vileni\u0161ki nagradi, je tudi P\u00e9ter N\u00e1das prejel literarno nagrado Vilenica za delo Konec dru\u017einskega romana (Pomurska zalo\u017eba, 1999), ki ga je poslovenil Jo\u017ee Hradil. Lansko leto nas je vznemiril \u0161e izid zbirke esejev P\u00e9tra N\u00e1dasa Nebe\u0161ka in zemeljska ljubezen, v prevodu Marjance Miheli\u010d (Cankarjeva zalo\u017eba, 2011), toliko bolj, ker so bili eseji doslej prevedeni samo v nem\u0161ki jezik. P\u00e9tra N\u00e1dasa so leta 1989 prosili naj predava mladim o \u00bbvlogah in po\u010delu spolov\u00ab. \u00bb\u010ce bi rekel, da o tem ne vem ni\u010desar in da me ti sumljivi pojmi prav ni\u010d ne zanimajo, zagotovo ne bi govoril po resnici. Toda enako bi bilo res, \u010de bi rekel, da me razen tega ne zanima ni\u010d drugega in da vem vse o tem.\u00ab V Pogledih je bila zbirka O nebe\u0161ki in zemeljski ljubezni uvr\u0161\u010dena v izbor knjige leta 2011 v kategoriji Prevodna esejistika. Mednarodni literarni festival Vilenica v organizaciji Dru\u0161tva slovenskih pisateljev in Kulturnega dru\u0161tva Vilenica je skozi vso svojo dolgo in pestro zgodovino tudi zalo\u017eni\u0161ki in prevajalski most, kjer vsako leto sodelujejo tudi mad\u017earski avtorji. Letos je v vileni\u0161kem zborniku iz\u0161la kratka zgodba L\u00e1szl\u00f3ja Darvasija Izdaja (Edenski vrt). Njegov prvi, v sloven\u0161\u010dino prevedeni roman Dobiti \u017eensko (2005, \u0160tudentska zalo\u017eba) je poslovenila prevajalka Marjanca Miheli\u010d. Pri zalo\u017ebi \u0160kuc je letos junija iz\u0161el kratki, toda sugestivni roman Ag\u00e1the Gordon Kozja \u0161minka, o katerem je prevajalka Marjanca Miheli\u010d dejala, da na Mad\u017earskem delo velja za kultno, ker je v njem avtorica prvi\u010d odkrito pisala o iskanju identitete dekleta, ki odkrije, da ljubi \u017eenske. Prevajalko je letos vlada Mad\u017earske nagradila z dr\u017eavnim odlikovanjem za zasluge pri predstavljanju mad\u017earske knji\u017eevnosti v Sloveniji v obdobju preteklih petindvajsetih let. Zadnje leto je v slovenski prostor prineslo bogato mad\u017earsko knji\u017eno bero, prete\u017eno prozno, zato je zanimiv podatek, da je v Mariboru, na evropskem pesni\u0161kem turnirju, Gy\u0151z\u0151 Ferencz dobil prvo mesto za pesem O neizogibni napaki, v prevodu Jo\u017eeta Hradila. Pesmi mad\u017earskega pesni\u0161kega gosta leto\u0161njega festivala na Dnevih poezije in vina, Andr\u00e1sa Gerevicha so iz\u0161le v prevodu Gabrielle Ga\u00e1l v dvojezi\u010dni knji\u017eici festivala. Ali bodo objavljeni mad\u017earski romani za\u017eiveli v sloven\u0161\u010dini, bo pokazal \u0161ele \u010das. Samo \u017eelimo si lahko, da bi se jih \u010dimve\u010d zna\u0161lo na policah in tudi v rokah slovenskih bralk in bralcev.<\/p>\n<p>Maribor in mad\u017earski pisci<br \/>\nZadnje leto velja za rekordno leto tudi glede objav mad\u017earskih knji\u017eevnih besedil na portalu programskega sklopa Evropske kulturne prestolnice \u2013 Maribor. Na spletni strani \u017divljenje na dotik v rubriki Perspektive in refleksije so dnevno objavljena besedila evropskih intelektualcev \u00bbo (ne)kulturi bivanja, o kulturi (ne)komunikacije, o individualnih in kolektivnih strahovih ter \u0161tevilnih drugih razpokah v dru\u017ebi in v nas.\u00ab Besedila lahko bralec dobi v roke v brezpla\u010dnih tiskanih izdajah mese\u010dnika programskega sklopa \u017divljenje na dotik v sloven\u0161\u010dini in v elektronski obliki na portalu EPK. Gigantska dimenzija projekta je vidna tudi iz mno\u017eice kontinuirano objavljenih in prevedenih mad\u017earskih besedil v slovenskem in angle\u0161kem jeziku. Trojica prevajalk – Marjanca Miheli\u010d, Gabriella Ga\u00e1l in Maja Likar \u2013 skrbi za slovenske prevode mad\u017earskih tekstov v programu. V rubriki Perspektive in refleksije so objavljena dela P\u00e9tra Esterh\u00e1zyja, P\u00e9tra N\u00e1dasa, mese\u010dno povpre\u010dno dvakrat objavljajo premisleke Tiborja Kereszturyja, ustanovitelja in urednika literarnega portala Litera.hu. Preberemo lahko razmi\u0161ljanja Lajosa J\u00e1nossya, urednika na tem literarnem portalu in G\u00e1borja Csord\u00e1sa direktorja zalo\u017ebe Jelenkor v P\u00e9csu. P\u00e9ter Bozsik, Gy\u00f6rgy Szerbhorv\u00e1th, Attila Bal\u00e1zs, na Mad\u017earskem \u017eive\u010di vojvodinski literati z uredni\u0161tva EX Symposion, ki zdaj izhaja v Veszpr\u00e9mu na Mad\u017earskem, so tudi posredovali svoje razmisleke o sodobni dru\u017ebi. Spletna vsebina nam po \u0161tevilnih klikih in ustreznih klju\u010dnih besedah razkrije \u0161e dela ki so nastali pod peresi mad\u017earskih piscev, kot so L\u00e1szl\u00f3 Darvasi, Kriszti\u00e1n Grecs\u00f3, L\u00e1szl\u00f3 Szilassy, Endre Kukorelly, L\u00e1szl\u00f3 Garaczi, L\u00e1szl\u00f3 V\u00e9gel, Zsolt Farkas ter mednarodno priznana filozofinja \u00c1gnes Heller.<br \/>\n<\/title><\/p>\n<p><!-- http:\/\/www.madzarscina.si madzarscina@gmail.com julia.balint_ceh@siol.net prevajanje tolmacenje ucenje poucevanje instrukcije simultano konsekutivno madzarscina slovenscina madzarsko slovensko forditas fordito szakforditas lektoralas tolmacsolas simultan szimultan konsekutiv magyar szloven translator translation interpreting consecutive simultaneously Slovene Slovenian Hungarian prevajalka prevajalec prevajanje prevod prevodi prevajalstvo prevodoslovje in\u0161truiranje in\u0161trukcije slovenski sloven\u0161\u010dina sloven\u0161\u010dine mad\u017earski mad\u017ear\u0161\u010dina mad\u017ear\u0161\u010dine pou\u010devanje u\u010denje u\u010diti pou\u010devati te\u010daj tolma\u010denje magyar magyarul magyarra magyarr\u00f3l szlov\u00e9n szlov\u00e9nra szlov\u00e9nre szlov\u00e9nr\u00f3l szlov\u00e9nul szlov\u00e9nr\u0151l Szlov\u00e9nia Magyarorsz\u00e1g ford\u00edt ford\u00edt\u00e1s ford\u00edt\u00f3 tan\u00edt tan\u00edt\u00e1s nyelvtanfolyam tanfolyam tolm\u00e1csol\u00e1s tolm\u00e1cs Slovene Slovenia Slovenian Hungary Hungarian translate translator interprete interpreter interpreter authored fiction consecutive konszekut\u00edv konsekutivno conference interpreters konferencia tolm\u00e1cs konferen\u010dni tolma\u010d novel psychological profile English angol angle\u0161ki angol angolra angolul course http:\/\/www.mojkarate.si karate shotokan grosuplje skofljica \u0161kofljica--><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Porabski koledar 2013, Letopis Slovencev na Mad\u017earskem, str. 55-58. V zadnji polovici lanskega leta je v Sloveniji domala vsak mesec iz\u0161el knji\u017eevni prevod kak\u0161nega mad\u017earskega romana. To ka\u017ee na mo\u010dno medkulturno posredni\u0161ko vlogo slovensko-mad\u017earskih literarnih prevajalcev v slovenskem prostoru. J\u00falia … <a href=\"https:\/\/www.madzarscina.si\/?p=1035\">Beri naprej <span class=\"meta-nav\">→<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-1035","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-prevajanje"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-10-26 01:50:07","action":"Draft","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category","extraData":[]},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1035","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1035"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1035\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1053,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1035\/revisions\/1053"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1035"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1035"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1035"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}