{"id":673,"date":"2013-05-24T12:34:08","date_gmt":"2013-05-24T10:34:08","guid":{"rendered":"http:\/\/www.madzarscina.si\/?p=673"},"modified":"2026-10-02T13:47:28","modified_gmt":"2026-10-02T11:47:28","slug":"ukrocena-madzarska-razprostranost","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.madzarscina.si\/?p=673","title":{"rendered":"Ukro\u010dena mad\u017earska razprostranost"},"content":{"rendered":"

Delo (Ljubl.), Knji\u017eevni listi, 7. jan. 1999, leto 41, \u0161t. 4, str. 18.<\/p>\n<\/p>\n

V Sloveniji se lahko pona\u0161amo z edinstveno \u010dlove\u0161ko ribico (Proteus anguinus), ki \u017eivi v podzemnih vodah, \u017eal pa ne premoremo babilonske ribice, za katere obstoj je avtor Adams Douglas v svoji kultni trilogiji v \u0161tirih knjigah \u0160toparski vodnik po Galaksiji dal utemeljene razloge. Z ribo babilonko v u\u0161esu namre\u010d pri pri\u010di razumete vse, kar pride do vas v obliki kakr\u0161negakoli govora. Ker le-te nimamo, nam ostaja u\u010denje eksoti\u010dnih in manj eksoti\u010dnih tujih jezikov s pomo\u010djo priro\u010dnikov, u\u010dbenikov in slovarjev. Mad\u017ear\u0161\u010dina se zdi mnogim ljudem prete\u017eek jezik, ker ni indoevropski. Mnenja o razliki glede te\u017eavnostne stopnje mad\u017ear\u0161\u010dine in sloven\u0161\u010dine so vsekakor deljena. Gotovo pa je, da brez dobrega slovarja gre u\u010denje ali izpopolnjevanje enega ali drugega jezika po\u010dasneje.<\/p>\n<\/p>\n


\n<br \/>\nUkro\u010dena mad\u017earska razprostranost!<br \/>\nJ\u00falia B\u00e1lint \u010ceh<\/p>\n<p>Pred kratkim je pri Pomurski zalo\u017ebi iz\u0161el Mad\u017earsko-slovenski slovar avtorja Jo\u017eeta Hradila.<br \/>\nCena: 13.522 SIT.<\/p>\n<p>V Sloveniji se lahko pona\u0161amo z edinstveno \u010dlove\u0161ko ribico (Proteus anguinus), ki \u017eivi v podzemnih vodah, \u017eal pa ne premoremo babilonske ribice, za katere obstoj je avtor Adams Douglas v svoji kultni trilogiji v \u0161tirih knjigah \u0160toparski vodnik po Galaksiji dal utemeljene razloge. Z ribo babilonko v u\u0161esu namre\u010d pri pri\u010di razumete vse, kar pride do vas v obliki kakr\u0161negakoli govora. Ker le-te nimamo, nam ostaja u\u010denje eksoti\u010dnih in manj eksoti\u010dnih tujih jezikov s pomo\u010djo priro\u010dnikov, u\u010dbenikov in slovarjev. Mad\u017ear\u0161\u010dina se zdi mnogim ljudem prete\u017eek jezik, ker ni indoevropski. Mnenja o razliki glede te\u017eavnostne stopnje mad\u017ear\u0161\u010dine in sloven\u0161\u010dine so vsekakor deljena. Gotovo pa je, da brez dobrega slovarja gre u\u010denje ali izpopolnjevanje enega ali drugega jezika po\u010dasneje.<br \/>\nJo\u017ee Hradil, dolgoletni glavni urednik Pomurske zalo\u017ebe, odli\u010den poznavalec slovenskega in mad\u017earskega jezika, znani in priznani prevajalec, je opravil ogromno delo, ko je v sodelovanju s Pomursko zalo\u017ebo izdal Mad\u017earsko-slovenski slovar srednjega obsega na 927 straneh. Priprave zanj so se za\u010dele tako reko\u010d \u017ee leta 1961, ko so skupaj z V. Novakom in F. \u0160ebjani\u010dem izdali prvo knji\u017eico z nekaj tiso\u010d osnovnih mad\u017earskih besed. Temu je leta 1982 pri DZS in Tank\u00f6nyvkiad\u00f3 (Zalo\u017eba u\u010dbenikov) sledil Mad\u017earsko-slovenski slovar (J. Hradil) z 20.000 gesli ter leta 1996 Slovensko-mad\u017earski slovar (J. Hradil) s 38.000 gesli, ki je iz\u0161el pri Dr\u017eavni zalo\u017ebi Slovenije. Pri\u010dujo\u010di Mad\u017earsko-slovenski slovar zajema 50.628 gesel in skupno 36.164 mad\u017earskih ter slovenskih besednih zvez. Glavni slovarski gradivni viri so bili mad\u017earski razlagalni slovar v sedmih knjigah, dvojezi\u010dni slovarji, slovar tehni\u010dne in medicinske terminologije ter Slovar slovenskega knji\u017enega jezika.<br \/>\nV uvodu je zapisano, da slovar ni namenjen za\u010detnikom, ampak zlasti izku\u0161enim govorcem mad\u017earskega jezika. To naj bi bil tudi vzrok, zakaj ni besednovrstnih opredelitev, razen pri homonimnih vrstah in izto\u010dnicah, ki spadajo v razli\u010dne besedne vrste. Uporabnik, ki dobro obvlada mad\u017earski jezik, govori pa tudi slovensko, ne bo imel te\u017eav pri enkodiranju. Ostali bodo morali globje vdihniti in se malenkost bolj poglobiti v geselske \u010dlanke. Poleg prevodne ustreznice so ve\u010dkrat navedene \u0161e sopomenke, posebne vezave, proste in stalne zveze, reki, znani pregovori ter citati. Med njimi je celo citat iz Dantejeve Bo\u017eanske komedije \u2018ki itt bel\u00e9psz hagyj fel minden rem\u00e9nnyel\u2019 \u2018kdor tukaj vstopa\u0161, opusti vsako upanje\u2019, ki pa najverjetneje ni bil mi\u0161ljen kot svarilo.<br \/>\nGlagolska vezljivost v sloven\u0161\u010dini je ponazorjena v geselskem \u010dlanku. Nekateri glagoli pa zgledov rabe, iz katerih lahko uporabnik razbere informacije o sobesedilu, vendarle nimajo, npr. hozz\u00e1\u00e9r \u2018dotakniti se\u2019. Slovar prina\u0161a tudi kvalifikatorje, ki opozarjajo na funkcijskozvrstno vezanost besedi\u0161\u010da, opredeljuje pa tudi slogovno vrednost gesel glede \u010dustvene (ekspresivne) zaznamovanosti.<br \/>\nNajbolj zastopana znanstvena terminologija je medicina s 1736 gesli. Tudi zna\u010dilna mad\u017earska flora in favna sta zelo dobro predstavljeni z imeni redkih \u017eivali in rastlin, npr. ptica selivka haris zool. \u2018hresta\u010d\u2019. Med zemljepisnimi imeni sem pogre\u0161ala priljubljeno Fert\u0151-t\u00f3 \u2018Ne\u017eidersko jezero\u2019. Pri strokovnih terminih in tujkah je prevodna ustreznica lahko tujka, tako prevajalec dobi potrditev o pisavi le-te. V\u010dasih je dodana tudi razlagalna ustreznica, ki sicer sodi v slovar tujk, ampak uporabniku olaj\u0161a delo, kolikor ga pomen tujke zanima. Kulturolo\u0161ki izrazi, s katerimi lahko ima prevajalec pri prevodu te\u017eave, imajo ponavadi razlagalno ustreznico, npr. kopjafa \u2018izrezljan lesen nagrobnik\u2019. Uporabnik bi morda pogre\u0161al kak\u0161ne kratice, ki znajo ote\u017eiti prevajanje, \u010de ne vemo, kaj se za njimi skriva, npr. za akademijo MTA ter kratici univerz, kot sta ELTE in JATE. Na dru\u017ebeno aktualnost ka\u017eejo \u0161tevilni izrazi iz gospodarstva in politike.<br \/>\nV slovarju so precej mote\u010de nekatere tiskarske napake. Veljalo bi popraviti za\u010detnice vrstnih pridevnikov na -ov\/-ev, ki so izpeljani iz lastnih imen. Slovenski pravopis v tovrstnih primerih priporo\u010da malo za\u010detnico, npr. parkinsonova bolezen, adamovo jabolko, evstahijeva cev, sizifovo delo. V pri\u010dujo\u010dem slovarju so le-ti napisani z veliko za\u010detnico, ker se avtor naslanja na Pravopis medicinskih izrazov (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta: 1996). Pomenska stran izto\u010dnic je zelo dobro dodelana, kolikor obseg to sploh dovoljuje. V slovarju sem na\u0161la le redke izjeme z napa\u010dno interpretacijo. Tako bi bil pri pravnem izrazu jogorvoslat \u2018priziv\/pito\u017eba na vi\u0161jo stopnjo, rekurz\u2019 pravilni izraz \u2018pravno sredstvo\u2019, saj pravo pri prevajanju ne dovoljuje uporabe podpomenk, nadpomenk ali sopomenk. Prav tako szerz\u0151d\u00e9ses viszony ni \u2018pogodbeni odnos\u2019, ampak \u2018pogodbeno razmerje\u2019. Zgodovinska doba na Mad\u017earskem med 1825-1848 imenovana reformkor je \u2018doba reform\u2019, ne pa \u2018doba reformacije\u2019. Pri nekaterih besednih zvezah slovenska ustreznica ni ravno najbolj\u0161a, npr. az asztalon felhalmoz\u00f3dtak a levelek \u2018na njegovi mizi so se nagomilila (eks. redko) pisma\u2019; zaradi zaznamovanosti slovenskega glagola, bi bilo ustrezneje \u2018na mizi (brez njegovi) so se nakopi\u010dila pisma\u2019. Izto\u010dnica felhas\u00edtott szoknya je dobesedno \u2018prerezano krilo\u2019, pomeni pa tudi \u2018krilo z razporkom\u2019; opponens ni samo \u2018oponent, opore\u010dnik\u2019 ampak tudi \u2018mentor\u2019; ad\u00f3kedvezm\u00e9nyben r\u00e9szes\u00edt ni \u2018brisati dolg\/zni\u017eati dolg\u2019 ampak \u2018biti dele\u017een dav\u010dnih olaj\u0161av\u2019; \u00e9ltes ni \u2018dolgo\u017eiv’, ampak zborno \u2018zelo star\u2019. Redkeje je mad\u017earska izto\u010dnica napa\u010dna, npr. felhagyja az \u00fczletet. Prav je felhagy az \u00fczlettel, kar pomeni \u2018opustiti posel\u2019.<br \/>\nNatan\u010dnost in vztrajnost pri slovaropisju nista zadosti. Pri tem delu ne samo da ni odve\u010d, temve\u010d je nujno potrebno navdu\u0161enje, ki ne usahne niti z leti ali desetletji, niti zaradi no\u010dnih mor, v katerih avtorja preganjajo pozabljeni povratni glagoli. Gesla in geselski \u010dlanki v slovarju so dodelani in premi\u0161ljeni. Avtorju je o\u010ditno uspelo ukrotiti pisano dru\u0161\u010dino mad\u017earskih besed. V babilonski knji\u017enici na internetu (http:\/\/www.sigov.si\/slovar.html) bi podoben dvojezi\u010dni slovar zastonj iskali. Ker so tako iz\u010drpane vse bli\u017enjice, uporabniku ne preostane drugega, kot da se poglobi v razprostranosti ponujenega slovarskega sveta.<br \/>\n<\/title><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Delo (Ljubl.), Knji\u017eevni listi, 7. jan. 1999, leto 41, \u0161t. 4, str. 18. V Sloveniji se lahko pona\u0161amo z edinstveno \u010dlove\u0161ko ribico (Proteus anguinus), ki \u017eivi v podzemnih vodah, \u017eal pa ne premoremo babilonske ribice, za katere obstoj je avtor … <a href=\"https:\/\/www.madzarscina.si\/?p=673\">Beri naprej <span class=\"meta-nav\">→<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-673","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-poucevanje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/673","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=673"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/673\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1027,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/673\/revisions\/1027"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=673"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=673"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=673"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}