{"id":690,"date":"2013-05-24T13:36:38","date_gmt":"2013-05-24T11:36:38","guid":{"rendered":"http:\/\/www.madzarscina.si\/?p=690"},"modified":"2026-10-02T13:47:28","modified_gmt":"2026-10-02T11:47:28","slug":"marai-o-zapeljivcu-nadas-o-ljubezni","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.madzarscina.si\/?p=690","title":{"rendered":"M\u00e1rai o zapeljivcu, N\u00e1das o ljubezni"},"content":{"rendered":"

Delo (Ljubl.), Knji\u017eevni listi, 31. jan. 2012, leto 54, \u0161t. 25, str. 16.<\/p>\n<\/p>\n

Prvi v sloven\u0161\u010dino preveden roman mad\u017earskega romanopisca S\u00e1ndorja M\u00e1raia Sve\u010de so dogorele (1942) je bil leta 2002 v trenutku razprodan. Ljubimec v Bolzanu je od leta 1992 iz\u0161el v \u0161tirinajstih jezikih. <\/p>\n

\u00bbAli se ni \u0161e nikomur zazdelo, da bi nas moralo ob pregledu ljubezenskih zgodb evropske knji\u017eevnosti miniti veselje do zaljubljenosti?\u00ab spra\u0161uje avtor P\u00e9ter N\u00e1das v zbirki Nebe\u0161ka in zemeljska ljubezen (1991). Da je ta tema mad\u017earskega misleca in literata zaposlovala ve\u010d desetletij, pri\u010da njegova 1510-stranska trilogija Vzporedne zgodbe (2005), ki jo je pisal osemnajst let. Izid zbirke Nebe\u0161ka in zemeljska ljubezen v slovenskem jeziku (2011) je toliko bolj vznemirljiv, ker so bili eseji doslej prevedeni samo v nem\u0161ki jezik.<\/p>\n<\/p>\n

Poka\u017ei \u010dlanek >><\/a><\/p>\n


\n<br \/>\nMad\u017earska pisca: M\u00e1rai o zapeljivcu, N\u00e1das o ljubezni<br \/>\nJ\u00falia B\u00e1lint \u010ceh, Knji\u017eevni listi<\/p>\n<p>Formulo, kako bo prevedeno literarno delo za\u017eivelo v ciljni kulturi, si \u017eeli najti vsaka zalo\u017eba. Prvi v sloven\u0161\u010dino preveden roman mad\u017earskega romanopisca S\u00e1ndorja M\u00e1raia Sve\u010de so dogorele (1942) je bil leta 2002 v trenutku razprodan. Zdaj sta v sloven\u0161\u010dini dve novi deli vznemirljivih Mad\u017earov.<\/p>\n<p>S\u00e1ndor M\u00e1rai (1900\u20131989) je bil \u017ee pred drugo svetovno vojno uspe\u0161en mad\u017earski romanopisec. Med vojno je ostro nasprotoval fa\u0161isti\u010dni diktaturi, po vojni pa tudi komunisti\u010dnemu re\u017eimu. Leta 1948 je najprej emigriral v \u0160vico, nato \u2028v Italijo, kasneje pa je zapustil Evropo.<\/p>\n<p>Na Mad\u017earskem bi v osemdesetih \u017ee dovolili izid njegovih del, vendar je M\u00e1rai prisegel, da natisa ne bo dovolil, dokler bodo tam sovjetske \u010dete. Enako hitro, kot so ga v Evropi pozabili, so bila njegova dela devet mesecev po padcu berlinskega zidu bliskovito iztrgana iz pozabe. Po skoraj petdesetletnem premoru so v ve\u010d kot tridesetih dr\u017eavah izdali roman Sve\u010de so dogorele, ki se je leta 1998 povzpel na osmo mesto najbolje prodajanih knjig v Londonu, leta 2005 pa v Italiji do\u017eivel petintrideseti ponatis.<\/p>\n<p>Mad\u017earska zalo\u017eni\u0161ka hi\u0161a Helikon je z njegovimi romani, dnevniki, pesmimi, kratko prozo in eseji v letih od 1996. dosegla rekordno prodajo s poldrugim \u00admilijonom izvodov.<\/p>\n<p>O slavnem avanturistu<\/p>\n<p>Ljubimec v Bolzanu je od leta 1992 iz\u0161el v \u0161tirinajstih jezikih. Izvirnega mad\u017earskega naslova drugega romana niso spremenili samo \u0161panski, nem\u0161ki, nizozemski in ameri\u0161ki zalo\u017enik. Tudi pri zalo\u017ebi Didakta so se namesto za Gostovanje v Bolzanu odlo\u010dili za naslov Ljubimec v Bolzanu, \u010deprav je gostovanje klju\u010dna beseda romana, vtkana v pripovedno strukturo besedila.<\/p>\n<p>Brez dvoma bodo bralci prepoznali poteze slovitega avanturista, ki je leta 1756 pobegnil iz zloglasnega bene\u0161kega zapora in se med begom ustavil v zasne\u017eenem Bolzanu, v gosti\u0161\u010du Jelen. Giacoma Casanovo, \u010digar gibe \u00bbopazujejo mo\u0161ki, predvsem pa nervozno lovijo poglede svojih dam v njegovi prisotnosti\u00ab, in parmskega grofa, ki \u00bbne hrepeni ve\u010d po mladosti, ki je bila polna zgre\u0161enih pojmovanj in neto\u010dnega izra\u017eanja, ganljivih in ne\u017enih, vznesenih in zameglenih, mladostni\u0161kih in nezrelih zablod srca in razuma…\u00ab, razdvojuje tisto, kar lo\u010di tudi generala Henrika in Konrada, ki se v Sve\u010dah snideta po \u0161tiridesetih letih.<\/p>\n<p>Ljubezen je v romanu prisotna v vsaki sceni. Dvostranski opis poljuba v gosti\u0161\u010du, ve\u010dna strast, dvoboj med mo\u0161kima in ve\u010dno kres\u00e1nje med \u017eensko in mo\u0161kim bralca peljejo skozi filozofsko predstavo. Prek virtuoznih ve\u010dstranskih monologov se razkriva samorefleksija protagonistov, ki zagovarjajo nujo po zvestobi samemu sebi in svojemu zna\u010daju. Bralec do konca romana napeto pri\u010dakuje, kak\u0161en obraz se bo razkril izpod mask, ki jih protagonisti snemajo \u00bbvsako posebej, dokler ne uzrejo \u010disto golih, resni\u010dnih obrazov\u00ab, in se ves \u010das spra\u0161uje, ali je Casanova zaljubljen v grofico Francesco, kar bi bilo zelo nenavadno, saj je to v nasprotju z njegovim zna\u010dajem. Je to zgolj ena od njegovih mask?<\/p>\n<p>N\u00e1dasov jezik ljubezni<\/p>\n<p>\u00bbAli se ni \u0161e nikomur zazdelo, da bi nas moralo ob pregledu ljubezenskih zgodb evropske knji\u017eevnosti miniti veselje do zaljubljenosti?\u00ab spra\u0161uje avtor P\u00e9ter N\u00e1das v zbirki Nebe\u0161ka in zemeljska ljubezen (1991). Da je ta tema mad\u017earskega misleca in literata zaposlovala ve\u010d desetletij, pri\u010da njegova 1510-stranska trilogija Vzporedne zgodbe (2005), ki jo je pisal osemnajst let.<\/p>\n<p>Podroben opis enega ljubezenskega prizora na sto dvajsetih straneh \u0161e vedno dobiva zelo nasprotujo\u010de si ocene literarnih kritikov. P\u00e9tra N\u00e1dasa so leta 1989 prosili, naj predava mladim o \u00bbvlogah in po\u010delu spolov\u00ab. \u00bb\u010ce bi rekel, da o tem ne vem ni\u010desar in da me ti sumljivi pojmi ne zanimajo, zagotovo ne bi govoril po resnici. Toda enako bi bilo res, \u010de bi rekel, da me razen tega ne zanima ni\u010d drugega in da vem vse o tem. Po kratkem premisleku sem nazadnje odgovoril, da bom svoje znanje o tem posredoval tako, da bom govoril o bo\u017eanski in zemeljski ljubezni.\u00ab<\/p>\n<p>N\u00e1das v eseju povzame in dopolnjuje teze Pierra Teilharda de Chardina, se sklicuje na Michaela Foucalta in na ljubezenski diskurz Rolanda Barthesa. Opira se na \u0161tevilna filozofska, sociolo\u0161ka, psiholo\u0161ka, seksolo\u0161ka in literarna dela, ali pa jim \u00bbprevidno nasprotuje\u00ab.<\/p>\n<p>N\u00e1dasa zanima predvsem jezik, v katerem bi lahko spregovoril o ljubezni. \u00bbTreba se je vpra\u0161ati, zakaj nimamo jezika, primernega za javni govor o tako resni temi, ki se dotika vsakogar? Zakaj ni srednje poti med obscenostjo in molkom? (…) Zakaj je izpoved edina sprejeta oblika resnega pogovora o ljubezni?\u00ab<\/p>\n<p>Avtor ugotavlja, da besede prej prikrijejo arhai\u010dne, miti\u010dne in mitolo\u0161ke izku\u0161nje, kot da bi jih definirale. \u00bb(…) o ljubezni bi si \u017eelel govoriti izrecno tako, da medtem sploh ne bi govoril o drugem kot o nezmo\u017enosti monologa o njej …<\/p>\n<p>\u010ce pa se vendarle dogodi, da prelomimo modri molk in pri\u010dnemo govoriti o ljubezni, so prizori\u0161\u010da na\u0161ih pogovorov, ki jih spremljajo stoki, sanjava ti\u0161ina, jecljanje, vzdihi in ihtenje prej koti temne ulice ali soba, v kateri se med prvim in zadnjim stavkom spusti polmrak.\u00ab N\u00e1das v esejih ugotavlja nezmo\u017enost dualisti\u010dnega dojemanja telesa in du\u0161e ter odkriva duhovno dimenzijo v spolnosti in elementarno strast v platonski ljubezni. Lanski izid zbirke Nebe\u0161ka in zemeljska ljubezen v slovenskem jeziku je toliko bolj vznemirljiv, ker so bili eseji doslej prevedeni samo v nem\u0161ki jezik.<\/p>\n<p>Intenzivno prevajanje<\/p>\n<p>Jo\u017ee Hradil in Marjanca Miheli\u010d se kot prevajalca ne zana\u0161ata le na svoje jezikovne reflekse. Poleg poznavanja kulturnih razlik do potankosti obvladata razli\u010dne strategije za razre\u0161evanje prevajalskih problemov. O tem pri\u010dajo nagrade za mad\u017earska knji\u017eevna dela v njunem prevodu. Med njimi je prvo mesto mad\u017earskemu pesniku Gy\u0151z\u0151ju Ferenczu za pesem \u2028O neizogibni napaki v prevodu Jo\u017eeta Hradila na evropskem pesni\u0161kem turnirju leta 2011 v Mariboru.<\/p>\n<p>V Pogledih je bila zbirka \u2028O nebe\u0161ki in zemeljski ljubezni v prevodu Marjance Miheli\u010d uvr\u0161\u010dena v izbor knjige leta 2011 v kategoriji prevodna esejistika. Mad\u017earske avtorje v prevodu berejo malo\u0161tevilni slovenski bralci. Zato bi se obema publikacijama prilegla spremna beseda, v kateri bi bralci izvedeli kaj o avtorju, priredbi, \u00adgenezi in recepciji besedila.<\/p>\n<p>Lani je v Sloveniji domala vsak drugi mesec iz\u0161el knji\u017eevni prevod iz mad\u017ear\u0161\u010dine, kar ka\u017ee na mo\u010dno medkulturno posredni\u0161ko vlogo slovensko-mad\u017earskih literarnih prevajalcev v slovenskem prostoru. To daje upanje, da bo po dolgih letih slovensko-mad\u017earska medknji\u017eevna komunikacija spet za\u017eivela, \u010deprav je literarna refleksija skoraj neznatna.<br \/>\n<\/title><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Delo (Ljubl.), Knji\u017eevni listi, 31. jan. 2012, leto 54, \u0161t. 25, str. 16. Prvi v sloven\u0161\u010dino preveden roman mad\u017earskega romanopisca S\u00e1ndorja M\u00e1raia Sve\u010de so dogorele (1942) je bil leta 2002 v trenutku razprodan. Ljubimec v Bolzanu je od leta 1992 … <a href=\"https:\/\/www.madzarscina.si\/?p=690\">Beri naprej <span class=\"meta-nav\">→<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-690","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-prevajanje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/690","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=690"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/690\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1026,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/690\/revisions\/1026"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=690"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=690"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=690"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}