{"id":706,"date":"2013-05-24T14:17:25","date_gmt":"2013-05-24T12:17:25","guid":{"rendered":"http:\/\/www.madzarscina.si\/?p=706"},"modified":"2026-10-02T13:47:28","modified_gmt":"2026-10-02T11:47:28","slug":"eseja-o-edinem-srcu-in-kolektivu-pod-krosnjo-divje-hruske","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.madzarscina.si\/?p=706","title":{"rendered":"Eseja o edinem srcu in kolektivu pod kro\u0161njo divje hru\u0161ke"},"content":{"rendered":"<p>Delo (Ljubl.), Knji\u017eevni listi 16. jan. 2008, leto 50, \u0161t. 12, str. 19.<\/p>\n<\/p>\n<p>Kot pravi N\u00e1das sam, je esej Lastna smrt napisal tako reko\u010d izven rednega delovnega \u010dasa, ker je v rednem delovnem \u010dasu celih osemnajst let, s kraj\u0161imi prekinitvami, pisal Vzporedne zgodbe (P\u00e1rhuzamos t\u00f6rt\u00e9netek, Jelenkor Kiad\u00f3, 2005). Zbirka dveh esejev Lastna smrt in Skrbna opredelitev kraja je bila v Nem\u010diji decembra 2006 na prvem mestu seznama najbolj\u0161ih knjig meseca nem\u0161ke radijske in televizijske postaje S\u00fcdwestfunk, ki ga sestavljajo na podlagi glasov dvaintrideset uglednih kritikov. Pri\u010dujo\u010da eseja \u2212 kot tudi druga N\u00e1daseva dela \u2212 zagotovo pustita sledove v nas vseh.<br \/>\nBerite pazljivo! Kje je zakopana \u00bbvelika posoda naropanega zlata\u00ab?<\/p>\n<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.madzarscina.si\/wp-content\/uploads\/2013\/05\/Eseja-o-edinem-srcu-in-kolektivu-pod-krosnjo-divje-hruske-1.jpg\"><br \/>\n<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.madzarscina.si\/wp-content\/uploads\/2013\/05\/Eseja-o-edinem-srcu-in-kolektivu-pod-krosnjo-divje-hruske-2.jpg\"><br \/>\n<title><br \/>\n\u00bbEnainpetdeset let mi je bilo, na vrhuncu svojih duhovnih in fizi\u010dnih mo\u010di, bi lahko rekel, \u010de ne bi v hipu od tam zgrmel dol. Ni minil dan, ko si ne bi predstavljal svoje nasilne smrti, ko so me ubili ali pa sem se sam ubil, medtem ko sem le redkokdaj pomislil na to, da ne bi bil zdrav, saj sem vendar \u017eivel v tistem splo\u0161no raz\u0161irjenem zmotnem prepri\u010danju, da tesnoba ne pomeni opozorila za telo, temve\u010d da je produkt du\u0161e, ki pa ga je mogo\u010de obvladati.\u00ab (Lastna smrt, str.22-23)<br \/>\nLastna smrt je prvi izmed dveh esejev mad\u017earskega misleca in literata P\u00e9tra N\u00e1dasa, ki bosta v teh dneh iz\u0161li v knji\u017eni zbirki Beletrina. Gre za zgodbo pisatelja, ki so ga osemindvajsetega aprila leta 1993 reanimirali po sr\u010dnem infarktu. V zgodbi, zaradi katere bi skepti\u010den bralec hitro odlo\u017eil knjigo s pomislekom na \u0161tevilne knjige, ki bolj ali manj uspe\u0161no opisujejo do\u017eivetja po vrnitvi s klini\u010dne smrti, avtor vodi bralca po poteh terre incognite kot pesnik Virgil v Dantejevi Bo\u017eanski komediji. P\u00e9ter N\u00e1das \u2212 ime pisatelja, ime zaradi katerega je knjigo vredno prebrati. P\u00e9ter N\u00e1das, o \u010digar Knjigi spominov (1986) je po izidu zbirke v angle\u0161kem jeziku leta 1997 Susan Sontag izjavila, da je najbolj\u0161i roman na\u0161ega \u010dasa ter ena izmed najbolj\u0161ih knjig na\u0161ega stoletja.<br \/>\nDeset let po sr\u010dnem infarktu je P\u00e9ter N\u00e1das napisal filozofsko-literarno pisanje, dnevnik, izpoved o svojih do\u017eivetjih tistega dne, ko je dojel \u201e&#8230;kak\u0161ne na\u010drte je imel Rilke z nemimi angeli za na\u0161imi hrbti.\u00ab. Z vpra\u0161anjem \u00b4lastne smrti\u00b4 (Eignen Tod) se je poglobljeno ukvarjal tudi M. R. Rilke v Knjigi bede in smrti, v uvodnem delu Zapiskov M. L. Briggeja in v pesmi V spomin grofu Wolfu von Kalckreuthu.<br \/>\nTemelj N\u00e1dasevih literarnih besedil je samoopazovanje, kar je v eseju Lastna smrt toliko bolj poudarjeno, ker gre za dogajanje med disfunkcijo \u010dlove\u0161kega telesa: \u00bb&#8230;Moj intelekt z najve\u010djo mo\u017eno preudarnostjo ocenjuje tisto, kar bi na\u010deloma moral dojeti kot \u017ealostno minevanje, saj ga z izku\u0161njami drugih ni mogo\u010de ve\u010d primerjati. Ni moglo biti tuzemeljski predmet, ki ga tudi iskal nisem, v katerem bi lahko ob\u010dutil neskon\u010dno ekstazo, zanos, po katerem sem vselej neizmerno hrepenel v tistem svojem telesnem bivanju, ki sem ga delil z drugimi.\u00ab. Samorefleksija se ka\u017ee \u017ee pri oblikovalnem interesu, pri iskanju jezika za natan\u010dno jezikovno upodobitev izkustva v tistih treh minutah in pol, ko je bil avtor v komi. Skozi samorefleksijo procesa pisanja se razkriva nasprotje med nujo ter pogojnikom in celo nezmo\u017enostjo popolnega sporo\u010danja: \u00bb&#8230;ko bi v tem peklenskem hru\u0161\u010du mogel spraviti kaj iz ust.\u00ab, ampak apokalipti\u010dne zveri \u00bb&#8230;tako neusmiljeno hre\u0161\u010dijo in tulijo, ker no\u010dejo, da bi se dotolkel do tistih stavkov.\u00ab.<br \/>\nDrugi esej v knjigi, z nekoliko nenavadnim naslovom Skrbna opredelitev kraja, je bil na Mad\u017earskem objavljen v zbirki esejev Dnevnik iz zaledja (H\u00e1torsz\u00e1gi napl\u00f3, Jelenkor Kiad\u00f3 2006). Tudi ta esej ka\u017ee na sinkreti\u010dnost esejisti\u010dnega in literarnega diskurza. V nasprotju z zgodbo o kozmosu individuuma v prvem eseju zbirke, se v pripovedi s podnaslovom Temeljito obhodimo edino divjo hru\u0161ko razkriva mikro- in makrokozmos kolektiva. \u010casovni horizonti sedanjosti in miti\u010dnega metafori\u010dnega \u010dasa se prepletajo \u017ee v uvodu: \u201e&#8230; Odkar \u017eivim v bli\u017eini te divje hru\u0161ke, se mi niti premakniti ni treba, in \u017ee lahko vidim v daljave ali pa se ozrem v \u010das.\u00ab<br \/>\nPo pravlji\u010dnem za\u010detku o divji hru\u0161ki, katere veje segajo v nebo, se literarni tekst za\u010dne s skoraj neopaznim prehodom prepletati s sociografijo neke majhne vasi, simboli\u010dnega kolektiva: \u00bb&#8230; va\u0161\u010dani, kadarkoli izustijo besedo vas, nimajo v mislih kraja z njegovim zemljepisnim imenom, ne, besedo vas razumejo v smislu sveta&#8230;\u00ab. Pripovedovalec se ozre dale\u010d nazaj v zgodovino, vse do neolitika, preko \u010dasov Avstroogrske monarhije, preko obdobij, ko so v tej regiji \u017eiveli Rimljani, Kelti, Avari, Germani ter moravski, frankovski in slovanski naseljenci. Trdo\u017eiva skupnost ima s svojimi \u0161ibkostmi ima ohranjujo\u010do mo\u010d v kolektivni brezosebnosti: \u00bb&#8230; tukaj \u017eivljenje ni sestavljeno iz osebnih do\u017eivetij, ne iz odsevov zgodovinskega spomina, ne iz spominjanja in ne iz pozabljanja, temve\u010d iz mol\u010danja\u00ab. Se ves ta \u010das sploh kaj spreminja&#8230;? Menjajo se oblasti.<br \/>\nVpra\u0161anja svobode N\u00e1das ne more obiti v nobenem delu. Obravnava vpra\u0161anja v tem eseju je pre\u017eeta z ironijo: \u00bb&#8230;politi\u010dna svoboda je imela \u2013 in takega je tudi ohranila \u2013 v tem precej velikem ko\u0161\u010dku sveta druga\u010den pomen kot v drugih delih sveta.\u00ab. Vpra\u0161anje mo\u017enosti svobode pripovedovalec projicira na \u0161ir\u0161o geografsko okolje in ga ume\u0161\u010da v zgodovinske razse\u017enosti. V teh krajih so \u00bbosvobojeni in povzdignjeni\u00ab le najbolj pokorni tla\u010dani. Kolektivna iznajdljivost si seveda v vsakem zgodovinskem obdobju najde dejanja, ki pomenijo upor in skupnosti \u2013 morda tudi posamezniku &#8211; zagotovijo ob\u010dutek svobode: \u00bb&#8230;\u010ce sem okradel skupno gospodarstvo, sem se obna\u0161al kot pogumen in svoboden \u010dlovek, saj sem v imenu vseh poskrbel za njihovo moralno zado\u0161\u010denje, za vse, kar so v imenu skupne lastnine zagre\u0161ili proti meni&#8230;\u00ab. Tako kot po pokristjanjevanju tukaj\u0161nji ljudje \u0161e dve stoletji \u010dastijo svoje stare bogove, tudi najbolj koreniti politi\u010dni preobrati, ki naj bi s sabo prinesli gospodarske in dru\u017ebene spremembe, ne spremenijo \u00bb&#8230; osnovne konstrukcije dru\u017ebene zavesti&#8230;\u00ab.<br \/>\nP\u00e9ter N\u00e1das je za svoja literarna dela prejel \u0161tevilne knji\u017eevne in dr\u017eavne nagrade. Za Knjigo spominov (1998) je v Avstriji dobil dr\u017eavno nagrado za evropsko literaturo, v Franciji pa nagrado za najbolj\u0161i tuji roman leta 1998. Odlomek iz romana je v sloven\u0161\u010dini objavljen v reviji Literatura, v prevodu Marjance Miheli\u010d. V Sloveniji je P\u00e9ter N\u00e1das za delo Konec dru\u017einskega romana (Pomurska zalo\u017eba, 1999), ki ga je poslovenil Jo\u017ee Hradil, prejel nagrado Vilenica. Leta 2003 je na \u010ce\u0161kem prejel nagrado Franca Kafke.<br \/>\nNem\u0161ka zalo\u017eba Rowohlt je leta 1999 za frankfurtski knji\u017eni sejem v osmih knjigah izdala izbrana dela P\u00e9tra N\u00e1dasa. Revija The New York Times lansko leto novembra v obse\u017enem \u010dlanku \u00bbPisatelj, ki vidi zgodovino vedno v sedanjiku\u00ab predstavlja avtorja ob izidu nove zbirke \u201eOgenj in znanje\u201d (Fire and Knowledge \u2013 Fiction and Esseys, 2007) in razpravlja o njegovem pristopu do obveznih moralnih vpra\u0161anj individualnega in kolektivnega spomina. N\u00e1dasevo literarno govorico lahko slovenski bralec spozna \u0161e iz Osmega pisma (Knji\u017eevni listi, 13. okt. 2003.) v prevodu Mladena Pavi\u010di\u0107a. Kratka zgodba Potem poleti sedeminpetdesetega, v prevodu Marjance Miheli\u010d je objavljena v antologiji Vzvalovano Blatno jezero (\u0160tudentska zalo\u017eba 2003).<br \/>\nKot pravi N\u00e1das sam, je esej Lastna smrt napisal tako reko\u010d izven rednega delovnega \u010dasa, ker je v rednem delovnem \u010dasu celih osemnajst let, s kraj\u0161imi prekinitvami, pisal Vzporedne zgodbe (2006). Zbirka dveh esejev Lastna smrt in Skrbna opredelitev kraja je bila v Nem\u010diji decembra 2006 na prvem mestu seznama najbolj\u0161ih knjig meseca nem\u0161ke radijske in televizijske postaje S\u00fcdwestfunk, ki ga sestavljajo na podlagi glasov dvaintrideset uglednih kritikov. Pri\u010dujo\u010da eseja \u2212 kot tudi druga N\u00e1daseva dela \u2212 zagotovo pustita sledove v nas vseh.<br \/>\nBerite pazljivo! Kje je zakopana \u00bbvelika posoda naropanega zlata\u00ab?<br \/>\n<\/title><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Delo (Ljubl.), Knji\u017eevni listi 16. jan. 2008, leto 50, \u0161t. 12, str. 19. Kot pravi N\u00e1das sam, je esej Lastna smrt napisal tako reko\u010d izven rednega delovnega \u010dasa, ker je v rednem delovnem \u010dasu celih osemnajst let, s kraj\u0161imi prekinitvami, &hellip; <a href=\"https:\/\/www.madzarscina.si\/?p=706\">Beri naprej <span class=\"meta-nav\">&rarr;<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-706","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-prevajanje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/706","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=706"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/706\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":735,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/706\/revisions\/735"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=706"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=706"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=706"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}