{"id":718,"date":"2013-05-28T23:20:04","date_gmt":"2013-05-28T21:20:04","guid":{"rendered":"http:\/\/www.madzarscina.si\/?p=718"},"modified":"2026-10-02T13:47:28","modified_gmt":"2026-10-02T11:47:28","slug":"eseja-o-edinem-srcu-in-kolektivu-pod-krosnjo-divje-hruske-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.madzarscina.si\/?p=718","title":{"rendered":"Na meji med prevedljivostjo in neprevedljivostjo – mad\u017earski kulturnospecifi\u010dni izrazi v slovenskih literarnih prevodih"},"content":{"rendered":"

Primorska sre\u010danja, december 2012, \u0161t. 328-329, str. 55-61.<\/p>\n<\/p>\n

V dvajsetih letih prevajalskega dela skoraj ni bilo dneva, ko se ne bi soo\u010dila \u2013 bodisi pri lastni prevajalski praksi, pri pou\u010devanju prevajanja, pri analiziranju prevodov ali v zasebnem \u017eivljenju \u2013 s prevajalskim \u00bbproblemom\u00ab prevedljivosti in neprevedljivosti slovenskih besed in besednih zvez v mad\u017ear\u0161\u010dino ali mad\u017earskih v sloven\u0161\u010dino. Postojnska jama je konec osemdesetih, ko sem prvi\u010d pri\u0161la v Slovenijo, bila \u0161e skoraj neokrnjena in izrazi za razli\u010dne pojave kra\u0161kega sveta, npr. za kra\u0161ko polje, doline so bili tudi nam tujcem na Poletnem seminarju slovenskega jezika, knji\u017eevnosti in kulture doma\u010di, saj so jih tuji narodi, med njimi tudi Mad\u017eari prevzeli, od Slovencev. Tudi \u010dlove\u0161ka ribica, \u010de jo gledamo z vidika prevajanja v tuj jezik, je kulturnospecifi\u010dni izraz, ki spada v podkategorijo endemi v kategoriji zemljepisnih realij. Pri prevodu leksema \u00bbmandra\u010d\u00ab, ki ga uvr\u0161\u010dam med geografske realije, v podkategorijo objektov, ki jih je ustvaril \u010dlovek v naravi, seveda ne najdemo ekvivalenta v mad\u017ear\u0161\u010dini. To so primeri, ko se prevajalec mora odlo\u010diti za prevajalsko strategijo in izbrati orodje, ustrezen prevajalski postopek, da ohrani sporo\u010dilno vrednost besedila v ciljni kulturi, oziroma uspe\u0161no kompenzira izgube, ki nastajajo s prevodom. <\/p>\n<\/p>\n


\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n<br \/>\nJ\u00falia B\u00e1lint \u010ceh<br \/>\nNa meji med prevedljivostjo in neprevedljivostjo \u2013 mad\u017earski kulturnospecifi\u010dni izrazi v slovenskih literarnih prevodih<br \/>\nV dvajsetih letih prevajalskega dela skoraj ni bilo dneva, ko se ne bi soo\u010dila \u2013 bodisi pri lastni prevajalski praksi, pri pou\u010devanju prevajanja, pri analiziranju prevodov ali v zasebnem \u017eivljenju \u2013 s prevajalskim \u00bbproblemom\u00ab prevedljivosti in neprevedljivosti slovenskih besed in besednih zvez v mad\u017ear\u0161\u010dino ali mad\u017earskih v sloven\u0161\u010dino. Postojnska jama je konec osemdesetih, ko sem prvi\u010d pri\u0161la v Slovenijo, bila \u0161e skoraj neokrnjena in izrazi za razli\u010dne pojave kra\u0161kega sveta, npr. za kra\u0161ko polje, doline so bili tudi nam tujcem na Poletnem seminarju slovenskega jezika, knji\u017eevnosti in kulture doma\u010di, saj so jih tuji narodi, med njimi tudi Mad\u017eari prevzeli, od Slovencev. Tudi \u010dlove\u0161ka ribica, \u010de jo gledamo z vidika prevajanja v tuj jezik, je kulturnospecifi\u010dni izraz, ki spada v podkategorijo endemi v kategoriji zemljepisnih realij. Pri prevodu leksema \u00bbmandra\u010d\u00ab, ki ga uvr\u0161\u010dam med geografske realije, v podkategorijo objektov, ki jih je ustvaril \u010dlovek v naravi, seveda ne najdemo ekvivalenta v mad\u017ear\u0161\u010dini. To so primeri, ko se prevajalec mora odlo\u010diti za prevajalsko strategijo in izbrati orodje, ustrezen prevajalski postopek, da ohrani sporo\u010dilno vrednost besedila v ciljni kulturi, oziroma uspe\u0161no kompenzira izgube, ki nastajajo s prevodom.<br \/>\nP. Newmark (1988) razlikuje med kulturnimi predmeti in kulturnimi besedami, pri tem pa po zgledu E. A. Nide in C. R. Taberja (1969) izhaja iz tega, da razlike pravzaprav obstajajo v zunajjezikovnih realnostih izvirne in ciljne kulture, ki imajo poseben pomen za pripadnike dane kulture. A. Chesterman (1997) uporablja termin kulturno vezan izraz. Po pojmovanju E. M. Vere\u0161\u010dagina in V. G. Kostomarova (1973) se termin realija lahko nana\u0161a na predmet ali pojav in na poimenovanje predmeta ali pojava, zna\u010dilnega za dolo\u010deno jezikovno skupnost. Mad\u017earska prevodoslovka Kinga Klaudy v knjigi Uvod v prakso prevajanja, ki je temeljna literatura za vse mad\u017earske prevajalce, klasificira realije po zgledu bolgarskih raziskovalcev S. Vlahova in S. Florina. Vlahov in Florin realije uvrstita v tri glavne kategorije:<br \/>\n1. zemljepisne realije (zemljepisni pojavi, objekti, endemi),<br \/>\n2. narodopisne realije (realije v vsakdanjem \u017eivljenju, npr. jedi, pija\u010de, realije v zvezi z opravljanjem dela, poklica, umetnost in kulture, etni\u010dne realije, merske in denarne enote),<br \/>\n3. realije dru\u017ebenega in politi\u010dnega \u017eivljenja (uprava, organi oblasti, politi\u010dno \u017eivljenje, voja\u0161ke realije).<br \/>\nKlaudyjeva tej klasifikaciji dodaja \u0161e zgodovinske dogodke in religiozne rituale ter realije iz urbanega \u017eivljenja. Pri opredelitvi pojma in uporabi termina realija so prevodoslovci zelo razli\u010dnega mnenja.<br \/>\nV tej razpravi sinonimno uporabljam termine realija, kulturno vezan izraz ter kulturnospecifi\u010dni izraz pri pojmih, ki so \u0161e posebej vezani na izhodi\u0161\u010dno kulturo in je za njihovo razumevanje pomembno poznavanje dane kulture. Ameri\u0161ki teoretik Lawrence Venuti razlikuje med podoma\u010ditvenim prevajanjem (domestification), ko gre predvsem za prilagajanje tujega diskurza ciljni kulturi, in potujitvenim prevajanjem (foreignization), v smislu ve\u010djega poudarjanja razvidnosti izhodi\u0161\u010dne kulture in njenih zna\u010dilnosti. Prevajalce celo poziva naj uporabljajo potujitvene prevajalske strategije, naj ohranjajo kulturno posebne, druga\u010dne in tuje elemente namesto podoma\u010denih. Vsekakor se prevajalec pri prevajanju kulturnospecifi\u010dnih izrazov mora odlo\u010diti med dvema strategijama, hkrati pa o besedilu razmi\u0161ljati celostno.<br \/>\nPrevajalec posreduje med dvema dru\u017ebeno-kulturnima in jezikovnima sistemoma. Z uvajanjem dolo\u010denih elementov pove\u010duje razvidnost odnosov v besedilnem svetu, s \u010dimer ciljnim bralcem ta besedilni svet pribli\u017euje in jim tako pomaga pri razumevanju besedila (O\u017ebot, 2006, 14). Prevajanje kulturnospecifi\u010dnih elementov besedila tako zahteva preseganje omejitev enokulturne perspektive.<br \/>\nPri realizaciji izbrane prevajalske strategije Kinga Klaudy, Krisztina Mujzer-Varga in Zsuzsa Vall\u00f3 opredeljujejo razli\u010dne prevajalske postopke, ki se v\u010dasih pomensko prekrivajo, drugi\u010d spet medsebojno razlikujejo. Zgledujo\u010d se na njihovo klasifikacijo in na osnovi svojih dosedanjih raziskav pri prevajanju mad\u017earskih realij v slovenskih prevodnih besedilih razlikujem med naslednjimi prevajalskimi postopki: prenos (Alf\u00f6ld \u2013 Alf\u00f6ld), prenos z morfolo\u0161kimi spremembami (cs\u00e1ng\u00f3 – \u010cango), opisni prevod (Duna \u2013 reka Donava), dobesedni prevod (Nyugati p\u00e1lyaudvar \u2013 Zahodni kolodvor), delni prevod (R\u00e1k\u00f3czi \u00fat \u2013 cesta R\u00e1k\u00f3czi) generalizacija (a Balatonban \u2013 v jezeru), popolna pretvorba (Szitapitap\u00e9ntek \u2013 Mala vas), opombe prevajalca in izpust (Duna – \u00d8).<br \/>\nPri prenosu se beseda ali besedna zveza prenese iz izhodi\u0161\u010dnega besedila brez sprememb tako na morfolo\u0161ki kot na sintakti\u010dni ravni v ciljno besedilo. Pri prenosu gre za potujitveno strategijo, pomen realije pa iz o\u017ejega, v\u010dasih niti iz \u0161ir\u0161ega sobesedila, ni razviden. \u010ce kulturnospecifi\u010dni izraz prevajalec nespremenjeno prenese v ciljni jezik, brez dodatne opombe ali opisne razlage, je lahko prenesena beseda ali besedna zveza za bralca popolnoma nerazumljiva. Naslednji odlomek je nasi\u010den s kulturnospecifi\u010dnimi elementi in aluzijami na prelomne zgodovinske dogodke v mad\u017earski zgodovini: \u00bbKarakterno mnenje ima o bitki pri Vezek\u00e9nyu (ni bila ne tako nepomembna ne tako odve\u010dna, kot se zdi na prvi pogled\u00ab), uporablja izraz \u00bbmetoda J\u00e1nosa Dr\u00e1gffyja\u00ab (Dr\u00e1gffy si je pri Moh\u00e1csu odpel ostroge in jahal z dr\u017eavnim praporom v gotovo smrt), pozna anekdote o De\u00e1ku in reforme Imreja Nagya leta ’53, ve koga so obsodili v majhnem in koga v tako imenovanem velikem pisateljskem procesu, in se znajde tudi med razli\u010dnimi usmeritvami MDF-ja.\u00ab (Esterh\u00e1zy 2011: 11). Postavlja se vpra\u0161anje kaj slovenski ciljni bralec sploh lahko razbere iz tega odlomka prevodnega besedila postmodernega fragmentarnega romana \u017denska P\u00e9tra Esterh\u00e1zyja.<br \/>\nVelikokrat prevajalci uporabljajo strategijo prenosa pri zemljepisnih imenih, pri katerih bi podoma\u010ditvena strategija, npr. poslovenjenje zemljepisnega imena, prinesla izgubo lokalnega kolorita.<br \/>\n \u00bbKaj z romantiko sotesk bi va\u0161ih, \/ s smrekami pora\u0161\u010deni Karpati! \/ \u010cudim se vam, vendar vas ne ljubim, \/ redek gost v pokrajini gorati. \/\/ Alf\u00f6ldska de\u017eela, morsko ravna, \/ tam moj svet je, moja domovina. \/ Kakor orel, re\u0161en kletke, vidim \u2013 vsepovsod neskon\u010dna je ravnina.\u00ab ( Pet\u0151fi, Alf\u00f6ld 1999: 25).<\/p>\n<p>\u00bbTi neizmerna alf\u00f6ldska ni\u017eava \/ si, moje du\u0161e radostna pristava\u00ab (Pet\u0151fi, Razvaline \u010darde 1999:32).<\/p>\n<p>Zemljepisne realije umestijo bralca v specifi\u010dni prostor, vendar iz sobesedila ve\u010dkrat ni razvidno, ali gre za regijo, vas, park ali mestno \u010detrt. V teh primerih mora prevajalec pose\u010di v ciljno besedilo. \u010ce ima kulturnospecifi\u010dni izraz pomembno sporo\u010dilno vrednost za sobesedilo lahko prevajalec razlo\u017ei izraz, bodisi z opombami ali z opisom. V romanu Antala Szerba Potnik in mese\u010dina prevajalka v \u0161tevilnih opombah razlaga kulturnospecifi\u010dne izraze, npr. \u00bbJ\u00e1nos in Ervin sta naju porinila v taksi in odpeljala na Mark\u00f3jevo.\u00ab (Szerb, 2011, 49). Bralec dodatne informacije dobi tako iz sobesedila kot tudi iz opomb prevajalke, in izve, da se v Budimpe\u0161ti na Mark\u00f3jevi ulici nahaja re\u0161evalna postaja. S pomo\u010djo opomb ciljni bralec vsekakor la\u017eje umesti dogajanje v konkretni prostor ali \u010das.<br \/>\nV\u010dasih ima zemljepisna realija svojo prevodno ustreznico v ciljnem jeziku. Ime \u00bbVaskapu\u00ab v Esterh\u00e1zyjevem romanu je prevedeno s prevodno ustreznico \u00bb\u017delezna vrata\u00ab.<br \/>\n\u00bbAli, je po\u0161kilila name, je tam, kjer je veliko slapov, veliko besed za slap? \u010cesa je veliko na Mad\u017earskem? Za\u010dela me je udrihati po prsih, kak\u0161na sramota in poraz, kak\u0161na blama… Fiasko! In je pretresena sporo\u010dila, da sveta z besedami kljub vsemu ni mo\u017eno opisati. Jaz ob takih prilo\u017enostih mol\u010dim (ob neki prilo\u017enosti sem omenil J\u00f3kaijev opis \u017deleznih vrat \u2013 kak\u0161en vik in krik!)\u00ab (Esterh\u00e1zy 2011 \u017denska 19).<br \/>\nAli bo bralec vseeno vedel, da pri \u00bb\u017deleznih vratih\u00ab gre za zemljepisno ime? V izvirnem besedilu je navedena \u0161e Donava, kar pa je prevajalka izpustila iz prevodnega besedila. Besedna zveza \u00bb\u017delezna vrata\u00ab se nana\u0161a na spektakularno ozek, neko\u010d zelo nevaren, odsek Donave v Ju\u017enih Karpatih ob meji z Romunijo. Ni nujno, da bo ciljni bralec to vedel, medtem ko so \u00bb\u017delezna vrata\u00ab mad\u017earskemu bralcu zelo znana iz romana Zlati \u010dlovek pisatelja M\u00f3ra J\u00f3kaija, ki ga Esterh\u00e1zy omenja, ter iz mad\u017earske TV-serije, ki je bila posneta po romanu Donavski krmar (1908) francoskega pisatelja Jules Verne. Zemljepisno ime \u00bbVaskapu\u00ab v enominutni noveli Istv\u00e1na \u00d6rk\u00e9nya je prevedeno s tujko \u00bbVlaki, ladje in avtobusi bodo vozili po voznem redu, s trga Vigad\u00f3 bo celo odplula posebna turisti\u010dna ladja, ki bo proti slikoviti pokrajini \u0110erdapa in \u010crnemu morju (v primeru zadostnega \u0161tevila prijavljenih) plavala kot z zastavami okra\u0161en mrtva\u0161ki oder.\u00ab (\u00d6rk\u00e9ny 2008: 148). Uporaba srbskega imena prina\u0161a dodatno slogovno zaznamovanost prevodnega besedila in vzbuja nove konotacije pri slovenskem bralcu.<br \/>\nZemljepisno ime \u00bbK\u00e1rp\u00e1t \u2013 medence\u00ab \u00bbKarpatski bazen\u00ab je tudi stalnica v mad\u017earskih literarnih besedilih. V naslednjem odlomku se je prevajalka odlo\u010dila izpustiti zemljepisno ime, in poiskati analogijo za slovenski prostor: \u00bbNa Mad\u017earskem \u017ee dober mesec in pol ne sije sonce in najde se tudi ve\u010d tak\u0161nih obdobij, ko je bilo pri nas, tu, v Panonski ni\u017eini, najhladneje v Evropi in so bili z nami v istem ko\u0161u le \u0161e moskovski zimski pla\u0161\u010di. (Darvasi, Hol \u00e9l\u00fcnk \u2013 Kje \u017eivimo, 27.12. 2011)\u00ab<br \/>\nV izvirnem besedilu je zemljepisna realija \u00bbK\u00e1rp\u00e1t – medence\u00ab – \u00bbKarpatski bazen\u00ab, ki v ciljnem jeziku pri bralcu najverjetneje ne vzbuja \u010dustev ali spomine, medtem ko ima za Mad\u017eare zelo mo\u010dno konotacijo in zbuja mnogo zgodovinskih asociacij, vklju\u010dno na selitve Mad\u017earov. \u00bbPanonska ni\u017eina\u00ab v ciljnem besedilu ne zajema gorovij, ki so v Karpatskem bazenu, ne zajema Transilvanije, torej gre tudi za pomenski premik pri izpustitvi izvirnega zemljepisnega imena iz prevodnega besedila. Nadome\u0161\u010da ga \u00bbPanonska ni\u017eina\u00ab, ki je ciljnemu bralcu bolj znana, ne zajema pa zgodovinskega in kulturolo\u0161kega izvenjezikovnega konteksta.<br \/>\nNa portalu programskega sklopa Evropske kulturne prestolnice \u2013 Maribor, na spletni strani \u017divljenje na dotik, v rubriki Perspektive in refleksije so dnevno objavljena besedila evropskih intelektualcev med njimi tudi \u0161tevilnih mad\u017earskih piscev \u00bbo (ne)kulturi bivanja, o kulturi (ne)komunikacije, o individualnih in kolektivnih strahovih ter \u0161tevilnih drugih razpokah v dru\u017ebi in v nas\u00ab. Iz teh razpok se bralcu odkriva tudi dana\u0161nja preoblikujo\u010da se podoba mad\u017earske kulture in dru\u017ebe.<br \/>\n\u00bbKonjske dirke in stave so kmalu postale izredno priljubljene, nanje se je navadila vedno \u0161ir\u0161a javnost. Igra, ki je na za\u010detku pritegnila predvsem zanimanje vi\u0161jih krogov, kmalu pa je nagovarjala tudi manj premo\u017ene dru\u017ebene sloje, se je v dvajsetih in tridesetih letih dokon\u010dno udoma\u010dila v \u017ee omenjenem parku Kincsem(1) oziroma na dirkali\u0161\u010du (A) \u00dcget\u0151 (2).\u00ab (J\u00e1nossy, 12. 2. 2012).<br \/>\nV opombi pod \u010drto je razlo\u017een dobesedni pomen leksema \u00bbkincsem\u00ab (1), ki je v mad\u017ear\u0161\u010dini ljubkovalni izraz in pomeni \u00bbmoj zaklad\u00ab. Vendar pa je lastno ime Kincsem na Mad\u017earskem tudi sinonim nepremagljivosti. Kobila Kincsem mad\u017earske pasme je v letih 1876-79 zmagala na 54 zaporednih dirkah po Evropi, vklju\u010dno s tekmo za pokal Goodwooda leta 1878. Njen kip so postavili v park, ki se imenuje po zmagoviti kobili. Leksem \u00bb\u00fcget\u0151\u00ab (2) prevajalka pod \u010drto razlo\u017ei kot \u00bbjahajo\u010d v kasu\u00ab. Bralcu izhodi\u0161\u010dnega besedila pa je jasno, da je \u00dcget\u0151 kraj, kjer se odvijajo oziroma so se odvijali konjske dirke. \u00dcget\u0151 so odprli leta 1933, zadnja konjska dirka pa je bila 29. maja 2004. Danes je na parceli, kjer se je nahajal hipodrom, nakupovalno sredi\u0161\u010de na 122.000 kvadratnih metrih. V samem prevodnem besedilu pa je na ozna\u010denem mestu \u0161e eksplicitna opisna razlaga prevajalke (A): \u00bbdirkali\u0161\u010de\u00ab, ki pomaga slovenskemu bralcu pri razumevanju zemljepisnega imena \u00bb\u00dcget\u0151\u00ab.<br \/>\nPri zalo\u017ebi \u0160kuc je letos junija iz\u0161el kratki, toda sugestivni roman Ag\u00e1the Gordon Kozja \u0161minka. V izvirniku so domi\u0161ljijska krajevna imena, ki spro\u017eajo aluzije na pravljice Janko in Metka (M\u00e9zeskal\u00e1csh\u00e1z — Lectarji). Ponavljajo se tudi domi\u0161ljijska krajevna imena iz refrenov mad\u017earskih otro\u0161kih pesmi. Refrena \u00bbSzitapitap\u00e9ntek\u00ab in \u00bbDobszerda\u00ab imata v mad\u017ear\u0161\u010dini v\u010dasih magi\u010dni u\u010dinek tudi zaradi posebnega zvena, ritma in ponavljanja. V prevodnem besedilu se je prevajalka odlo\u010dila za tvorjenje novega izraza za domi\u0161ljijska krajevna imena, ki tudi v ciljnem jeziku funkcionirajo analogno izvirnemu ter pravlji\u010dno. V prevodnem besedilu Kozje \u0161minke je Szitapitap\u00e9ntek \u00bbMala vas\u00ab, \u00bbDobszerda\u00ab pa Studeno \u00bb… je pri\u0161lo kot nala\u0161\u010d da lahko pripoveduje o svojih spoznanjih povezanih s homoseksualnostjo do katerih je pri\u0161la v dru\u017ebi svoje sostanovalke iz Studena…\u00ab (Gordon, 2012, 40). Studeno je tvorjeno iz studenec, studenci so tudi pomembna pomenska kri\u017ei\u0161\u010da v pravljicah. Tako da delujejo prevajalske re\u0161itve, Lectarji, Mala vas in Studeno v ciljnem besedilu hkrati makarovi\u010devsko in grimmovsko.<br \/>\nOd junija 2011 je v Sloveniji domala vsak mesec iz\u0161el knji\u017eevni prevod mad\u017earskega romana, kar tudi ka\u017ee na mo\u010dno medkulturno posredni\u0161ko vlogo slovensko-mad\u017earskih literarnih prevajalcev v slovenskem prostoru. Mad\u017earski klasiki in sodobniki postajajo dosegljivi tudi slovenskim bralcem. Mad\u017earski avtorji se redno udele\u017eujejo Mednarodnega festivala Vilenica, Dnevi poezije in vina na Ptuju, Fabule ter evropskega pesni\u0161kega turnirja v Mariboru. Zadnje leto in pol velja za rekordno tudi glede objav mad\u017earskih knji\u017eevnih besedil na spletni strani \u017divljenje na dotik v rubriki Perspektive in refleksije. Zgornja analiza razli\u010dnih prevajalskih postopkov mad\u017earskih zemljepisnih realij je samo majhen segment celotnega literarnega prevoda. Res pa je, da se prevajal\u010deva nevidnost razblini ravno pri prevajanju kulturnospecifi\u010dnih elementov in za trenutek se razkrije ciljnemu bralcu. Obstoje\u010di prevodi so dokaz, da prevajalcem tudi v primeru kulturnospecifi\u010dnih izrazov \u0161e vedno ostaja velik razpon mo\u017enosti, ki jih ponuja jezik za ustvarjanje in poustvarjanje zna\u010dilnih u\u010dinkov v prevodnem besedilu ter za kompenzacijo izgub, ki nastajajo pri prevajanju. \u010ceprav ostaja odlo\u010ditev prevajalca med razli\u010dnimi prevajalskimi postopki vedno subjektivna, naj bo tudi samokriti\u010dna, natan\u010dna, eksperimentalna in avtorska.<br \/>\nprevajanje pou\u010devanje mad\u017ear\u0161\u010dine<br \/>\n<\/title><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Primorska sre\u010danja, december 2012, \u0161t. 328-329, str. 55-61. V dvajsetih letih prevajalskega dela skoraj ni bilo dneva, ko se ne bi soo\u010dila \u2013 bodisi pri lastni prevajalski praksi, pri pou\u010devanju prevajanja, pri analiziranju prevodov ali v zasebnem \u017eivljenju \u2013 s … <a href=\"https:\/\/www.madzarscina.si\/?p=718\">Beri naprej <span class=\"meta-nav\">→<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-718","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-prevajanje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/718","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=718"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/718\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":737,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/718\/revisions\/737"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=718"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=718"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.madzarscina.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=718"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}