Porabski koledar 2013, Letopis Slovencev na Madžarskem, str. 55-58.
V zadnji polovici lanskega leta je v Sloveniji domala vsak mesec izšel književni prevod kakšnega madžarskega romana. To kaže na močno medkulturno posredniško vlogo slovensko-madžarskih literarnih prevajalcev v slovenskem prostoru.
<br />
Júlia Bálint Čeh: Madžarski klasiki in sodobniki v slovenskem prevodu – založniški in prevajalski mostovi V zadnji polovici lanskega leta je v Sloveniji domala vsak mesec izšel književni prevod kakšnega madžarskega romana. To kaže na močno medkulturno posredniško vlogo slovensko-madžarskih literarnih prevajalcev v slovenskem prostoru. Jókaijeve in tudi Gárdonyijeve knjige so se v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja prav dobro prodajale tudi v slovenščini. Velikaš (Egy magyar nábob) Velikašev sin (Kárpáthy Zoltán) sta v nekaj letih po izidu pošla. Prevedel ju je Jože Hradil, ki je v intervjuju za časopis Porabje razkril, da je njegov stric tiskar tiskal Jókaijeve romane, še ko je bil star 106 let in starejši kot združena Budimpešta. Jókaijev Zlati človek v prevodu Štefana Sedonje pa je od leta 1967 do leta 1988 doživel celo štiri ponatise. Tudi Gárdonyijev roman Zvezde nad Egrom, v prevodu Jožeta Hradila, je doživel dve slovenski izdaji. Atila (A láthatatlan ember, 1902) je izšel že davnega leta 1973 v slovenskem jeziku v prevodu Jožeta Smeja z naslovom Atila, bič božji. Po dolgih letih premora so se slovenske založbe znova odločile za publikacijo dveh madžarskih romantikov. Konec lanskega leta je pod okriljem celjske Mohorjeve družbe in s pomočjo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, v prevodu Judite Trajber, izšel roman Móra Jókaija Ubogi bogataši. Lansko leto so v zbirki Zgodovinski romani pri Kmečkem glasu znova izdali Gárdonyijev roman Atila, ki ga je tokrat poslovenila Judita Trajber. Knjiga je izšla prav tako s pomočjo Javne agencije za knjigo v presenetljivo veliki nakladi 1200 izvodov. V zbirki Nostalgija pri založbi Modrijan so se odločili poiskati tiste mage pripovedovanja 19. in prvih desetletij 20. stoletja, ki izvabljajo zamaknjenost, nespečnost, odvisnost, skratka, nostalgijo. Tako so, s podporo Madžarskega knjižnega sklada, slovenskemu bralcu pripeljali roman Potnik in mesečina (Utas és holdvilág) Antala Szerba, v prevodu Judite Trajber. Ker madžarske avtorje v prevodu večinoma berejo le maloštevilni slovenski bralci, bi se vsem publikacijam prilegla spremna beseda, v kateri bi bralci izvedeli kaj o avtorju, priredbi, genezi in recepciji besedila. Zato je obsežna spremna beseda prevajalke k romanu Potnik in mesečina tudi tako zelo dobrodošla. Sándorja Máraija poznajo slovenski bralci po zaslugi prevajalca Jožeta Hradila. Sveče so dogorele je bil leta 2002, kmalu po izidu v Sloveniji, razprodan. Ljubimec v Bolzanu (Vendégjáték Bolzanóban) prav tako v Hradilovem prevodu je leta 2011 izšel pri založbi Didakta. Protagonista romana, slovitega avanturista Giacoma Casanovo čigar gibe »opazujejo moški, predvsem pa nervozno lovijo poglede svojih dam v njegovi prisotnosti« in parmskega grofa, ki »nič več ne hrepeni po mladosti, ki je bila polna zgrešenih pojmovanj in netočnega izražanja, ganljivih in nežnih, vznesenih in zameglenih, mladostniških in nezrelih zablod srca in razuma…« razdvojuje tisto kar loči tudi generala Henrika in Konrada, ki se v Svečah snideta po štiridesetih letih. Ljubezen je v romanu prisotna v vsaki sceni. Katere knjige so še izbrali slovenski založniki in literarni prevajalci? Péter Nádas in Péter Esterházy sta slovenskemu bralcu znana tudi kot vileniška nagrajenca. Esterházy je leta 1988 prejel nagrado Vilenice za roman Pomožni glagoli srca, v prevodu Jožeta Hradila, na mednarodnem literarnem festivalu, ki podeljuje nagrade avtorjem iz Srednje Evrope za vrhunske dosežke na področju literarnega ustvarjanja in esejistike. V slovenskem jeziku je izšla še Hrabalova knjiga, v prevodu Marjance Mihelič, pri avstrijski založbi Wieser (1993). O Hrabalovi knjigi je Alenka Koron v Razgledih napisala, da je “… bravurozna jezikovna igra, polna humorja in ironije … mojstrski dosežek …”. Pri KUD Apokalipsa so se lansko leto odločili za publikacijo postmodernega fragmentarnega romana Pétra Esterházyja. Roman Ženska je, v prevodu Gabrielle Gaál, izšel v zbirki Fraktal s pomočjo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije in Madžarskega knjižnega sklada. Deset let kasneje po Esterházyjevi vileniški nagradi, je tudi Péter Nádas prejel literarno nagrado Vilenica za delo Konec družinskega romana (Pomurska založba, 1999), ki ga je poslovenil Jože Hradil. Lansko leto nas je vznemiril še izid zbirke esejev Pétra Nádasa Nebeška in zemeljska ljubezen, v prevodu Marjance Mihelič (Cankarjeva založba, 2011), toliko bolj, ker so bili eseji doslej prevedeni samo v nemški jezik. Pétra Nádasa so leta 1989 prosili naj predava mladim o »vlogah in počelu spolov«. »Če bi rekel, da o tem ne vem ničesar in da me ti sumljivi pojmi prav nič ne zanimajo, zagotovo ne bi govoril po resnici. Toda enako bi bilo res, če bi rekel, da me razen tega ne zanima nič drugega in da vem vse o tem.« V Pogledih je bila zbirka O nebeški in zemeljski ljubezni uvrščena v izbor knjige leta 2011 v kategoriji Prevodna esejistika. Mednarodni literarni festival Vilenica v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in Kulturnega društva Vilenica je skozi vso svojo dolgo in pestro zgodovino tudi založniški in prevajalski most, kjer vsako leto sodelujejo tudi madžarski avtorji. Letos je v vileniškem zborniku izšla kratka zgodba Lászlója Darvasija Izdaja (Edenski vrt). Njegov prvi, v slovenščino prevedeni roman Dobiti žensko (2005, Študentska založba) je poslovenila prevajalka Marjanca Mihelič. Pri založbi Škuc je letos junija izšel kratki, toda sugestivni roman Agáthe Gordon Kozja šminka, o katerem je prevajalka Marjanca Mihelič dejala, da na Madžarskem delo velja za kultno, ker je v njem avtorica prvič odkrito pisala o iskanju identitete dekleta, ki odkrije, da ljubi ženske. Prevajalko je letos vlada Madžarske nagradila z državnim odlikovanjem za zasluge pri predstavljanju madžarske književnosti v Sloveniji v obdobju preteklih petindvajsetih let. Zadnje leto je v slovenski prostor prineslo bogato madžarsko knjižno bero, pretežno prozno, zato je zanimiv podatek, da je v Mariboru, na evropskem pesniškem turnirju, Győző Ferencz dobil prvo mesto za pesem O neizogibni napaki, v prevodu Jožeta Hradila. Pesmi madžarskega pesniškega gosta letošnjega festivala na Dnevih poezije in vina, Andrása Gerevicha so izšle v prevodu Gabrielle Gaál v dvojezični knjižici festivala. Ali bodo objavljeni madžarski romani zaživeli v slovenščini, bo pokazal šele čas. Samo želimo si lahko, da bi se jih čimveč znašlo na policah in tudi v rokah slovenskih bralk in bralcev.</p>
<p>Maribor in madžarski pisci<br />
Zadnje leto velja za rekordno leto tudi glede objav madžarskih književnih besedil na portalu programskega sklopa Evropske kulturne prestolnice – Maribor. Na spletni strani Življenje na dotik v rubriki Perspektive in refleksije so dnevno objavljena besedila evropskih intelektualcev »o (ne)kulturi bivanja, o kulturi (ne)komunikacije, o individualnih in kolektivnih strahovih ter številnih drugih razpokah v družbi in v nas.« Besedila lahko bralec dobi v roke v brezplačnih tiskanih izdajah mesečnika programskega sklopa Življenje na dotik v slovenščini in v elektronski obliki na portalu EPK. Gigantska dimenzija projekta je vidna tudi iz množice kontinuirano objavljenih in prevedenih madžarskih besedil v slovenskem in angleškem jeziku. Trojica prevajalk – Marjanca Mihelič, Gabriella Gaál in Maja Likar – skrbi za slovenske prevode madžarskih tekstov v programu. V rubriki Perspektive in refleksije so objavljena dela Pétra Esterházyja, Pétra Nádasa, mesečno povprečno dvakrat objavljajo premisleke Tiborja Kereszturyja, ustanovitelja in urednika literarnega portala Litera.hu. Preberemo lahko razmišljanja Lajosa Jánossya, urednika na tem literarnem portalu in Gáborja Csordása direktorja založbe Jelenkor v Pécsu. Péter Bozsik, György Szerbhorváth, Attila Balázs, na Madžarskem živeči vojvodinski literati z uredništva EX Symposion, ki zdaj izhaja v Veszprému na Madžarskem, so tudi posredovali svoje razmisleke o sodobni družbi. Spletna vsebina nam po številnih klikih in ustreznih ključnih besedah razkrije še dela ki so nastali pod peresi madžarskih piscev, kot so László Darvasi, Krisztián Grecsó, László Szilassy, Endre Kukorelly, László Garaczi, László Végel, Zsolt Farkas ter mednarodno priznana filozofinja Ágnes Heller.<br />
