Delo (Ljubl.), Književni listi, 7. jan. 1999, leto 41, št. 4, str. 18.
V Sloveniji se lahko ponašamo z edinstveno človeško ribico (Proteus anguinus), ki živi v podzemnih vodah, žal pa ne premoremo babilonske ribice, za katere obstoj je avtor Adams Douglas v svoji kultni trilogiji v štirih knjigah Štoparski vodnik po Galaksiji dal utemeljene razloge. Z ribo babilonko v ušesu namreč pri priči razumete vse, kar pride do vas v obliki kakršnegakoli govora. Ker le-te nimamo, nam ostaja učenje eksotičnih in manj eksotičnih tujih jezikov s pomočjo priročnikov, učbenikov in slovarjev. Madžarščina se zdi mnogim ljudem pretežek jezik, ker ni indoevropski. Mnenja o razliki glede težavnostne stopnje madžarščine in slovenščine so vsekakor deljena. Gotovo pa je, da brez dobrega slovarja gre učenje ali izpopolnjevanje enega ali drugega jezika počasneje.
<br />
Ukročena madžarska razprostranost!<br />
Júlia Bálint Čeh</p>
<p>Pred kratkim je pri Pomurski založbi izšel Madžarsko-slovenski slovar avtorja Jožeta Hradila.<br />
Cena: 13.522 SIT.</p>
<p>V Sloveniji se lahko ponašamo z edinstveno človeško ribico (Proteus anguinus), ki živi v podzemnih vodah, žal pa ne premoremo babilonske ribice, za katere obstoj je avtor Adams Douglas v svoji kultni trilogiji v štirih knjigah Štoparski vodnik po Galaksiji dal utemeljene razloge. Z ribo babilonko v ušesu namreč pri priči razumete vse, kar pride do vas v obliki kakršnegakoli govora. Ker le-te nimamo, nam ostaja učenje eksotičnih in manj eksotičnih tujih jezikov s pomočjo priročnikov, učbenikov in slovarjev. Madžarščina se zdi mnogim ljudem pretežek jezik, ker ni indoevropski. Mnenja o razliki glede težavnostne stopnje madžarščine in slovenščine so vsekakor deljena. Gotovo pa je, da brez dobrega slovarja gre učenje ali izpopolnjevanje enega ali drugega jezika počasneje.<br />
Jože Hradil, dolgoletni glavni urednik Pomurske založbe, odličen poznavalec slovenskega in madžarskega jezika, znani in priznani prevajalec, je opravil ogromno delo, ko je v sodelovanju s Pomursko založbo izdal Madžarsko-slovenski slovar srednjega obsega na 927 straneh. Priprave zanj so se začele tako rekoč že leta 1961, ko so skupaj z V. Novakom in F. Šebjaničem izdali prvo knjižico z nekaj tisoč osnovnih madžarskih besed. Temu je leta 1982 pri DZS in Tankönyvkiadó (Založba učbenikov) sledil Madžarsko-slovenski slovar (J. Hradil) z 20.000 gesli ter leta 1996 Slovensko-madžarski slovar (J. Hradil) s 38.000 gesli, ki je izšel pri Državni založbi Slovenije. Pričujoči Madžarsko-slovenski slovar zajema 50.628 gesel in skupno 36.164 madžarskih ter slovenskih besednih zvez. Glavni slovarski gradivni viri so bili madžarski razlagalni slovar v sedmih knjigah, dvojezični slovarji, slovar tehnične in medicinske terminologije ter Slovar slovenskega knjižnega jezika.<br />
V uvodu je zapisano, da slovar ni namenjen začetnikom, ampak zlasti izkušenim govorcem madžarskega jezika. To naj bi bil tudi vzrok, zakaj ni besednovrstnih opredelitev, razen pri homonimnih vrstah in iztočnicah, ki spadajo v različne besedne vrste. Uporabnik, ki dobro obvlada madžarski jezik, govori pa tudi slovensko, ne bo imel težav pri enkodiranju. Ostali bodo morali globje vdihniti in se malenkost bolj poglobiti v geselske članke. Poleg prevodne ustreznice so večkrat navedene še sopomenke, posebne vezave, proste in stalne zveze, reki, znani pregovori ter citati. Med njimi je celo citat iz Dantejeve Božanske komedije ‘ki itt belépsz hagyj fel minden reménnyel’ ‘kdor tukaj vstopaš, opusti vsako upanje’, ki pa najverjetneje ni bil mišljen kot svarilo.<br />
Glagolska vezljivost v slovenščini je ponazorjena v geselskem članku. Nekateri glagoli pa zgledov rabe, iz katerih lahko uporabnik razbere informacije o sobesedilu, vendarle nimajo, npr. hozzáér ‘dotakniti se’. Slovar prinaša tudi kvalifikatorje, ki opozarjajo na funkcijskozvrstno vezanost besedišča, opredeljuje pa tudi slogovno vrednost gesel glede čustvene (ekspresivne) zaznamovanosti.<br />
Najbolj zastopana znanstvena terminologija je medicina s 1736 gesli. Tudi značilna madžarska flora in favna sta zelo dobro predstavljeni z imeni redkih živali in rastlin, npr. ptica selivka haris zool. ‘hrestač’. Med zemljepisnimi imeni sem pogrešala priljubljeno Fertő-tó ‘Nežidersko jezero’. Pri strokovnih terminih in tujkah je prevodna ustreznica lahko tujka, tako prevajalec dobi potrditev o pisavi le-te. Včasih je dodana tudi razlagalna ustreznica, ki sicer sodi v slovar tujk, ampak uporabniku olajša delo, kolikor ga pomen tujke zanima. Kulturološki izrazi, s katerimi lahko ima prevajalec pri prevodu težave, imajo ponavadi razlagalno ustreznico, npr. kopjafa ‘izrezljan lesen nagrobnik’. Uporabnik bi morda pogrešal kakšne kratice, ki znajo otežiti prevajanje, če ne vemo, kaj se za njimi skriva, npr. za akademijo MTA ter kratici univerz, kot sta ELTE in JATE. Na družbeno aktualnost kažejo številni izrazi iz gospodarstva in politike.<br />
V slovarju so precej moteče nekatere tiskarske napake. Veljalo bi popraviti začetnice vrstnih pridevnikov na -ov/-ev, ki so izpeljani iz lastnih imen. Slovenski pravopis v tovrstnih primerih priporoča malo začetnico, npr. parkinsonova bolezen, adamovo jabolko, evstahijeva cev, sizifovo delo. V pričujočem slovarju so le-ti napisani z veliko začetnico, ker se avtor naslanja na Pravopis medicinskih izrazov (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta: 1996). Pomenska stran iztočnic je zelo dobro dodelana, kolikor obseg to sploh dovoljuje. V slovarju sem našla le redke izjeme z napačno interpretacijo. Tako bi bil pri pravnem izrazu jogorvoslat ‘priziv/pitožba na višjo stopnjo, rekurz’ pravilni izraz ‘pravno sredstvo’, saj pravo pri prevajanju ne dovoljuje uporabe podpomenk, nadpomenk ali sopomenk. Prav tako szerződéses viszony ni ‘pogodbeni odnos’, ampak ‘pogodbeno razmerje’. Zgodovinska doba na Madžarskem med 1825-1848 imenovana reformkor je ‘doba reform’, ne pa ‘doba reformacije’. Pri nekaterih besednih zvezah slovenska ustreznica ni ravno najboljša, npr. az asztalon felhalmozódtak a levelek ‘na njegovi mizi so se nagomilila (eks. redko) pisma’; zaradi zaznamovanosti slovenskega glagola, bi bilo ustrezneje ‘na mizi (brez njegovi) so se nakopičila pisma’. Iztočnica felhasított szoknya je dobesedno ‘prerezano krilo’, pomeni pa tudi ‘krilo z razporkom’; opponens ni samo ‘oponent, oporečnik’ ampak tudi ‘mentor’; adókedvezményben részesít ni ‘brisati dolg/znižati dolg’ ampak ‘biti deležen davčnih olajšav’; éltes ni ‘dolgoživ’, ampak zborno ‘zelo star’. Redkeje je madžarska iztočnica napačna, npr. felhagyja az üzletet. Prav je felhagy az üzlettel, kar pomeni ‘opustiti posel’.<br />
Natančnost in vztrajnost pri slovaropisju nista zadosti. Pri tem delu ne samo da ni odveč, temveč je nujno potrebno navdušenje, ki ne usahne niti z leti ali desetletji, niti zaradi nočnih mor, v katerih avtorja preganjajo pozabljeni povratni glagoli. Gesla in geselski članki v slovarju so dodelani in premišljeni. Avtorju je očitno uspelo ukrotiti pisano druščino madžarskih besed. V babilonski knjižnici na internetu (http://www.sigov.si/slovar.html) bi podoben dvojezični slovar zastonj iskali. Ker so tako izčrpane vse bližnjice, uporabniku ne preostane drugega, kot da se poglobi v razprostranosti ponujenega slovarskega sveta.<br />
